Marec je posvečen ozaveščanju o raku debelega črevesa in danke, enem najpogostejših rakov tako v Sloveniji kot po svetu. Kljub napredku medicine ta bolezen ostaja resen javnozdravstveni izziv.
Po podatkih Registra raka Republike Slovenije, ki deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana, so leta 2022 v Sloveniji odkrili 1.336 novih primerov. Bolezen tako ostaja med najpogostejšimi raki pri obeh spolih.
Pomemben korak k zmanjševanju pojavnosti in umrljivosti predstavlja presejalni program Svit, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Program je namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti, ki so na testiranje vabljeni vsaki dve leti. Njegova ključna prednost je zgodnje odkrivanje bolezni – kar 65 do 70 odstotkov primerov je odkritih v fazi, ko je zdravljenje bistveno manj zahtevno ali celo ni potrebno.
Naraščanje obolevnosti pri mlajših
Strokovnjaki v zadnjih letih opažajo zaskrbljujoč trend naraščanja bolezni pri mlajših odraslih. V Sloveniji približno osem odstotkov bolnikov zboli pred 50. letom starosti, kar pomeni okoli sto novih primerov letno.
Pri mlajših je pot do diagnoze pogosto daljša, saj so simptomi manj značilni ali pa jih posamezniki pripisujejo stresu in vsakodnevnim obremenitvam. Posledično je bolezen pri več kot 60 odstotkih teh bolnikov ob odkritju že v napredovali fazi, kar otežuje zdravljenje in poslabša prognozo.
Strokovnjaki opozarjajo, da raka debelega črevesa in danke ne smemo več obravnavati zgolj kot bolezen starejših. Ob pojavu opozorilnih znakov – kot so kri v blatu, bolečine v trebuhu, nepojasnjeno hujšanje ali spremembe v odvajanju – je nujno čim prej opraviti diagnostične preiskave, ne glede na starost.
Napredek zdravljenja in pomen zgodnjega odkrivanja
Zdravljenje raka debelega črevesa in danke se je v zadnjih letih bistveno izboljšalo. Poleg kemoterapije in obsevanja so danes na voljo tudi sodobni pristopi, kot so tarčna zdravila, imunoterapija in zdravljenje, prilagojeno biološkim značilnostim tumorja.
Kljub temu ostaja ključno sporočilo jasno: bolezen je pogosto mogoče preprečiti ali uspešno zdraviti, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Pri tem imajo pomembno vlogo zdrav življenjski slog, redni preventivni pregledi in pravočasen obisk zdravnika.
Ozaveščenost rešuje življenja
Ker so simptomi pogosto neznačilni, je ozaveščanje javnosti izjemno pomembno. Ključno vlogo ima tudi primarna raven zdravstvenega varstva, kjer lahko pravočasno prepoznajo prve znake bolezni.
Rak debelega črevesa in danke – tako kot druge oblike raka – močno vpliva na kakovost življenja. Posebej velik izziv predstavlja za mlajše bolnike, ki se z diagnozo soočajo v obdobju aktivnega poklicnega in družinskega življenja.
Simptomi, ki jih ne smemo spregledati
Rak debelega črevesa in danke se lahko dolgo razvija brez izrazitih znakov, zato je pomembno, da smo pozorni na spremembe v telesu. Med najpogostejše opozorilne znake sodijo kri v blatu, dolgotrajne spremembe v odvajanju, bolečine v trebuhu, nepojasnjena izguba telesne teže ter utrujenost ali slabokrvnost.
Če simptomi trajajo več kot nekaj tednov, je nujen posvet z zdravnikom.
Podpora bolnikom in svojcem
Diagnoza ne prizadene le bolnika, temveč tudi njegove bližnje, saj vpliva na vsakdanje življenje, odnose in psihično počutje. Pomembno podporo nudi Združenje EuropaColon Slovenija, ki bolnikom in svojcem zagotavlja informacije, svetovanje ter podporne skupine.
Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da je treba na možnost bolezni pomisliti tudi pri mlajših, čeprav nimajo izrazitih dejavnikov tveganja.
Poziv k preventivi
Onkološki inštitut Ljubljana poudarja, da lahko bolezen pogosto preprečimo ali uspešno zdravimo, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. Ključni so ozaveščenost, pravočasno ukrepanje in sodelovanje v presejalnih programih.
Vir: DPOR
